kmet12
Administrator foruma
Pridružen/-a: 12.12. 2012, 14:49
Prispevkov: 7
|
 Objavljeno: 13 Dec 2012 13:26 Naslov sporočila: sporočilo za vse začetnike |
 |
|
PredeN začetniki izgubite pogum, si preberite naslednji sestavek, ki sem ga napisal vsem začetnikom, da bi vam bilo lažje:
---------------------------
No v glavnem. Jaz sem se pa pač enega zimskega dne, ko sem bil ravno bolan doma v postelji spomnil, da mene ta hobi zelo zanima. V glavnem bilo mi je zares orenk dolgčas in ko sem bil dovolj pri močeh, sem šel za računalnik. Malo brskam po spletu in najdem nekaj strani o modelarjih. Pogledam malo po bolhi, če bi kdo kaj takega prodajal in kot neuk kličem: A vi pridajate letalo? Aha, super, kolk časa pa leti? Aha, a pa to dobim vse zraven? A da ne? to je samo letalo? Ja kaj pa pol sploh rabim? itd....
Po nekaj klicih, sem si v glavi ustvari približno sliko kaj porebujem. Seštejem vse skupaj in uuuu boli glava.....Čaki mal, kr tko pa nebi dal 100 jurjev. In potem po naključju odkrijem trgovino na internetu. Pogledam letala in kr ne morm verjet. Tam jih je bilo nekaj za manj kot 30k SIT. Stari, to pa morm met. Kličem v trgovino, mi povedo kter je za začetnike, mi razloži da je že vse notri in valda to morm met. Naročim, naslednji dan dobim domov. Še ves bolan odpiram paket in gledam kot bi vidu Boga. Stari, tole je pa super. Hitro sestavim, kar je blo sploh treba sestavit in ga gledam. Vzamem termometer. Sranje še zmer mam 39 vročine. Pogledam skozi okno, sneg. Jao, kdaj bom šel lohk letet. Ga prov s težavo gledam en teden doma, nakar se odločim za prvi poskusni let.
Zdej pride ta pravi del:
Preberem malo navodila za letalo in mislim, da sem car, pa sej to je easy. V glavnem grem v Radomlje, kjer vem, da so včasih leteli z modeli. Se postavim na pisto, prižgem motor, vržem in avion je kr zavil proti tlom. Gledam, šit kaj bo zdej. Pristane trdo. Sem mislim pa je konec veselja. Pridem zraven, vidim da je vse v redu, malo je blaten, ker je bilo vse mokro. Ok super. Prižgem motor, vržem in model leti malo na desno. hočem zavit levo, pa noče. Zmrznem, ker se je vse odvijalo tako hitro in model je šel v desno, sicer dokaj naravnost, točno v drevesa. Predem pomislim kam moram ročko potegnit je že blo slišat eno mletje listov in zagledam to majhno letalce na vrhu največjega drevesa. O sranje. Hočem splezat gor, pridem do pol drevesa, ko je drevo že tako tanko, da se ne upam naprej. Kaj zdej. Probam vse mogoče, mečem gor kamen privezan na vrv, hočem nekak prid do njega, pa ne gre in ne gre. Pol mam dost, mi je že vseeno, sam da bi ga dobil dol. Mečem gor kamne. Še vrgel ga nisem tako visoko, kot je bil avion. O sranje, kaj zdej. Kolnem samega sebe, ker sem tako nestrpen, da ne morem počakat, da bi me kdo nauču. Grem domov, dobrih 5 minut vožnje, naberem vse najdaljše prekle, vržem v avto kladivo in žeblje, pa cel kup ene žice ki mi je ranvo prišla pod roke in gremo. Pridem tja. Zvežem in zbijem dve prekli, pa tri, pa štiri. Ok mogoče je že dost. Hočem prekle postavit pokonci. glej ga vraga, tako je dolgo, da je že vzvod premajhen, da sploh dvignit ne morem. Ok. Druga taktika. POskušam nekako dobiti vzvod na eni od vej in končno mi uspe postavit tisto dolgo preklo pokonci. Jo potiskam proti gor, maje se enkrat na eno stran ,drugič na drugo in se naposled zlomi. Komaj uidem padajočim kosom. O sranje. Ni še konec. Kaj zdej. Porabil sem vso žico, porabil sem vse žeblje. Čisto se je že zmračilo. Ok, danes ga ne bom dobil dol. Bom jutri probal. S povešeno glavo odidem domov. fotr vpraša: kje maš avijon? -Tam gor na drevesu je. - Ja kdaj ga boš pa dol dobil? -Ne vem...
Fotr reče, ga bova pa skupi. Najdeva doma ene lesene tramove, kosem mu povedal, da so vse ta dolge prekle že šle:)Vzameva še mal orodja, najdaljšo lojtro in greva. Grme še h kolegu, ki ima eno zelo močno ročno svetilko. Prideva tja, svetim z lučjo gor, svetloba komaj pride zraven. Druga taktika. Usmeriva avto proti drevesom iz zelo dolge razdalje, prižgem dolge luči in glej ga zlomka. Lepo se vidi. Končno. En problem rešen. Potem pa se lotiva dela. Najprje z lojtro, pa ne prideva niti do polovice. POtem pa druga zmagovalna taktika. Vzameva en tram, da nasloniva na vejo in dvigava, potem dava spodaj drugi tram in prvega porivava s pomočjo drugega itd. do ene petih tramov. Ne vme po kakšnem naključju nama uspe zadeti avion, da je padel nekaj metro nižje. Ko je pdel nižje se je spet ujel na veje. Ampak tam je bilo pa že nižje. Vzameva SAMO 3!!!! tramove in ponoviva vajo. Zadaneva avion, ki je lepo poletel proti tlom. Preživel je, ker se ga nekako ujel v roke:))Jupi...Prvi modelarski dan je za mano. S precej praskami na rokah, z uničenim brezrokavnikom, s precej polomljenimi preklami itd..Ampak preživel sem ga:)Jupi...
Naslednji dan gremo spet. torak ne na isto mesto. Ampak nekam na eno polje, kjer ni v bližini nikjer niobene stvari, nobenga drevesa itd...
In izberem Mengeško polje. Se postavim, vržem, tokrat v teoriji vem vse kam bo model letel če premaknem ročko itd. Skratka vržem in model leti lepo, naredim par krogov in kar naenkrat v kovit in bumf proti tlom. Gledam ko tele v nova vrata, da ima letalo motor sem itak pozabil, tako da je s polnim gasom priletel. O sranje. Pridem zraven, ga skopljem ven, pa se čudim. Sej sploh ni tako hudo. Ampak jebiga, propeler je šel. Konec za danes. Hitro domov, naročim nov propeler, naslednji dan ga dobim dovmo. Jovo na novo. Spet leteti. Vržem in po parih sekundah v kovit pa na tla. Spet propeler. Pop....im in grem domov. Naročim dva propelerja. Naslednji dan sem se odločil da grem poiskat nov prostor. Tam na mengeškem polju je preveč avto blizu. Nič čudnega, če pelje 100 metrov od tam kjer sem letel glavna cesta. Jao. POtem najdem eno zelo dober prostor, odprt na vse strani, zraven gre makadamska pot, kjer se na dan pripelje par avtomobilov. Kot nalašč. In potem, potem mi je kar nekako uspevalo. Sem letel s tistim letalom, kot bi se mu kovcalo, ampak letel pa sem. In od takrat ni šel noben proler za tisto letalo. Tako, da imam še vedno enga celga doma:)
No, to moram še povedat, da po prvem podvigi, prvega dne na forumu najdem McGyverja. Se zmeniva, da bo enkrat probal letet, da mi bo mal pokazal itd. Pridem v trgovino mi najprej Nebec vse razloži kje sme ga polomil, mi lepo nastavi bovdne, da se je krmilo lepo odklanjalo levo in desno, skratka poštimava letalo, da je pripravljeno za let. Hočmo it, pokažem komande in oba zakolneta. U jao, u p.....m...., pa glih višina more bit na levi strani. midva oba letiva na desni strani. Zagledata mojo razočarano faco: a pol ne bo nič? In se me Mcgayver usmili. Gremo tja do travnika pogledat kako stvar leti. Vržem, Mygayver leti, se šejka kot bi peljal avion za 10.000 evrov, naredim nekaj lepih krogov, ugasne motor, naredi še nekaj krogov in pristane dokja daleč stran do tam. Mi da komando nazaj, reče: Leti že...Še vedno vidim kako se šejka:)))V glavnem pokazal mi je da zna avion tud v zraku ostat več kot 5 sekund, kar mi je uspelo do takrat.
In tako se je začela moja zgodba. Kmalu mi to letalo ni bilo več dovlj, zato hitro kupim Telstarja, ki mi ga priporoča Mygayver, mi ga da tudi enkrat za peljat, in jest sm bil čist očaran:)
Se mi ponudi priložnost, kupim misico, za takrat ko bom znal letet in to je to. Potem pa hitro postanem pogumen in začnem leteti z misico. Ker sem imel takrat še veliko poguma, sem se je hitro navadil, naredim luping, negativni luping itd..Se igram po zraku in kar naenkrat ne leti več naravnost, ampak navzdol. Dobro pogledam. Sranje pa sej so krila nekam čudna. In misica je treščila v tla kolikor se je dalo. Kaj je od nje ostalo, ste pa že videli na eni od slikc:)
------------------------------------------
Takšna zgodba pa ni osamljena. Takšno zgodbo ima vsak modelar za seboj. Zato se ne sekirajte če ne gre vse takoj, če kaj zbijete itd...Ne obupajte, ko se boste naučil dobro letet, bo ves trud poplačan.
lp |
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
